Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

stran gledati

Толкование Перевод

1 way

[wei] 1. noun
1) (an opening or passageway: This is the way in/out; There's no way through.) prehod

2) (a route, direction etc: Which way shall we go?; Which is the way to Princes Street?; His house is on the way from here to the school; Will you be able to find your/the way to my house?; Your house is on my way home; The errand took me out of my way; a motorway.) pot; smer

3) (used in the names of roads: His address is 21 Melville Way.) cesta

4) (a distance: It's a long way to the school; The nearest shops are only a short way away.) pot

5) (a method or manner: What is the easiest way to write a book?; I know a good way of doing it; He's got a funny way of talking; This is the quickest way to chop onions.) način

6) (an aspect or side of something: In some ways this job is quite difficult; In a way I feel sorry for him.) ozir

7) (a characteristic of behaviour; a habit: He has some rather unpleasant ways.) navada

8) (used with many verbs to give the idea of progressing or moving: He pushed his way through the crowd; They soon ate their way through the food.) pot
2. adverb
((especially American) by a long distance or time; far: The winner finished the race way ahead of the other competitors; It's way past your bedtime.) daleč

- wayfarer
- wayside
- be/get on one's way
- by the way
- fall by the wayside
- get/have one's own way
- get into / out of the way of doing something
- get into / out of the way of something
- go out of one's way
- have a way with
- have it one's own way
- in a bad way
- in
- out of the/someone's way
- lose one's way
- make one's way
- make way for
- make way
- under way
- way of life
- ways and means
* * *
I [wéi]
noun

pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer; nautical kurz

way in — vhod

way out — izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figuratively priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; colloquially okolica, stran; figuratively pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; nautical plural grede za spuščanje ladje v vodo, sanke

a long ( —ali a great) way off ( —ali from here) — daleč stran od tu

any way — vsekakor, v vsakem primeru

by way of — na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi

by the way — mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno

by way of compliment — kot kompliment

in a way — nekako, na neki način, ne popolnoma

in every way — v vsakem pogledu (oziru)

in many ways — v mnogih ozirih (pogledih)

in more ways than one — v več kot enem oziru (pogledu)

in a polite (friendly) way — vljudno (prijazno)

in a small way — skromno, brez pretenzij, ponižno

not by a long way — še dolgo ne

in some ( —ali several) ways — v marsikakem pogledu (oziru)

one way or another — tako ali tako, kakorkoli, nekako

over the way — na drugi strani (poti), čez cesto

on one's way to — na poti k

no way — nikakor ne

some way or other — na ta ali na oni način

the other way round — v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno

under way nautical na poti, na vožnji

well on one's way — v polnem teku

ways and means — pot in način (zlasti kako priti do denarja)

Ways and Means — parlamentarna budžetna komisija

the way of the world — tok, način življenja, ukoreninjen običaj

the way of the cross religion križev pot

no way inferior — nikakor ne slabši, neznatnejši

the good old ways — dobri, stari običaji

high way — glavna cesta, državna cesta; figuratively običajni način delovanja

Milky Way — rimska cesta (na nebu)

lion in the way — zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)

permanent way railway tir, tračnice

permanent-way man railway progovni delavec

nothing out of the way — nič posebnega (nenavadnega, izrednega)

somewhere London way — nekje v okolici Londona

right of way — pravica prehoda (čez tuje zemljišče)

this way please! — semkaj, za menoj, prosim!

this is not in my way — to ni moja stroka, s tem se ne bavim

to ask the ( —ali one's) way — vprašati za pot

to be in a bad way — biti v slabem položaju

to be in the family way — biti noseča, pričakovati otroka

to be by way of being angry — skoraj pobesneti

to be in s.o.'s way — biti komu napoti, motiti koga

to be under way — biti na poti

the conference was already under way — konferenca je bila že v teku

to be on the way — biti na poti, približevati se

to be in a way colloquially biti vznemirjen, razburjen

it is not his way — to ni njegova navada

the furthest way about is the nearest way home — najkrajša pot ni vedno najhitrejša

to clear the way — umakniti se s poti, dati prost prehod

to come by way of Paris — priti prek Pariza

to come ( —ali to fall) in s.o.'s way — srečati koga, naleteti na koga

to gather way — povečati hitrost

to find one's way — znajti se

to get in the way — biti napoti, zapreti pot, ovirati

to get in the way of s.th. — razumeti kaj

to get out of the way — iti s poti, umakniti se (s poti)

to give way — umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti

to force one's way — izsiliti, utreti si pot

to go a long way — iti daleč

to go one's way — oditi, iti po svoji poti

to go ( —ali to take) one's own way — iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih

to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figuratively umreti

to have it both ways — po potrebi si izbrati

you can't have it both ways — ne moreš imeti obojega; figuratively ne more biti volk sit in koza cela

to have one's own way — delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo

if I had my (own) way — če bi šlo po mojem

to live in a great (small) way — razkošno (skromno) živeti

to look the other way — stran gledati

to look s.o.'s way — gledati proti komu

to lose way — izgubiti, zmanjšati hitrost

to lose one's way — zaiti, izgubiti se

to make way — napredovati; figuratively prodreti, uspeti

to make one's own way — iti po svoji poti, oditi

to make the best of one's way — iti čim hitreje, pohiteti

to pave the way for — utreti pot za

to put o.s. out of the way — truditi se, da(ja)ti si truda

to put s.o. out of the way — spraviti koga s poti, tajno ubiti koga

to see a way out — videti pot (izhod, neko možnost)

to stand in the way of s.o. — ovirati koga, zastaviti komu pot

to twist one's way through — zvijati se (kot kača) skozi

to work one's way — študirati, preživljati se z delom

where there's a will there's a way — hoteti je moči
II [wéi]
transitive verb

izuriti (konja) za hojo ali ježo po cesti
III [wéi]
adverb colloquially daleč

way below — daleč doli

way down south — daleč doli na jugu

way off — daleč

English-Slovenian dictionary > way
2 face

[feis] 1. noun
1) (the front part of the head, from forehead to chin: a beautiful face.) obraz

2) (a surface especially the front surface: a rock face.) sprednja stran

3) (in mining, the end of a tunnel etc where work is being done: a coal face.) (rudniško) čelo
2. verb
1) (to be opposite to: My house faces the park.) gledati na

2) (to turn, stand etc in the direction of: She faced him across the desk.) soočiti se

3) (to meet or accept boldly: to face one's fate.) spoprijeti se

•

- - faced
- facial
- facing
- facecloth
- facelift
- face-powder
- face-saving
- face value
- at face value
- face the music
- face to face
- face up to
- in the face of
- lose face
- make/pull a face
- on the face of it
- put a good face on it
- save one's face
* * *
I [feis]
noun

obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica; figuratively predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of — v navzočnosti, pred (kom)

to draw ( —ali pull, wear) a long face — biti videti potrt, kislo se držati

in the face of day — ob belem dnevu; odkrito

his face fell — nos se mu je povesil

to fly in (to) the face of s.o. — upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga

to fly in the face of Providence — izzivati usodo

you have a good face — zdravi ste videti

nautical guide face — drsa zapore

full face — obraz od spredaj

half face — profil

to have the face to (do s.th.) — upati, drzniti si (kaj storiti)

in (the) face of — vpričo, neglede na, vkljub

I could hardly keep a straight face — komaj sem zadrževal smeh

to look in the face of s.o. — drzno koga gledati

to lose the face — zgubiti ugled

to make ( —ali pull) faces at — spakovati se nad

to make a wry face at s.th. — kislo kaj gledati

face to face with — naravnost, osebno, pred, vpričo

on the face of it — očitno, na prvi pogled

to put a bold ( —ali good) face on s.th. — ne si gnati kaj preveč k srcu

to put a new face on s.th. — postaviti kaj v drugo luč

a right about face — popoln obrat

to run one's face — dobiti kredit s predrznim nastopom

to save one's face — za las uiti sramoti

to set one's face against s.th. — upirati se čemu

to set one's face like a flint — biti neuklonljiv

to shut the door in one's face — preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta

to show one's face — priti, prikazati se

to show a face — izzivalno se vesti

to s.o.'s face — odkrito, v navzočnosti koga

to tell straight to s.o.'s face — naravnost komu povedati

to throw s.th. in s.o.'s face — očitati, oponašati komu kaj

face value — imenska vrednost
II [feis]
1.

transitive verb

kljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti;

2.

intransitive verb

biti obrnjen proti

military obrniti se; American to face the music — prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahu

to face s.th. out — sam si pomagati v težavah, premagati kaj

military left face — na levo

right face — na desno

English-Slovenian dictionary > face
3 point

[point] 1. noun
1) (the sharp end of anything: the point of a pin; a sword point; at gunpoint (= threatened by a gun).) konica

2) (a piece of land that projects into the sea etc: The ship came round Lizard Point.) rtič

3) (a small round dot or mark (.): a decimal point; five point three six (= 5.36); In punctuation, a point is another name for a full stop.) pika

4) (an exact place or spot: When we reached this point of the journey we stopped to rest.) točka

5) (an exact moment: Her husband walked in at that point.) trenutek

6) (a place on a scale especially of temperature: the boiling-point of water.) točka

7) (a division on a compass eg north, south-west etc.) stran neba

8) (a mark in scoring a competition, game, test etc: He has won by five points to two.) točka

9) (a particular matter for consideration or action: The first point we must decide is, where to meet; That's a good point; You've missed the point; That's the whole point; We're wandering away from the point.) točka; bistvo

10) ((a) purpose or advantage: There's no point (in) asking me - I don't know.) smisel

11) (a personal characteristic or quality: We all have our good points and our bad ones.) (močna/šibka) točka

12) (an electrical socket in a wall etc into which a plug can be put: Is there only one electrical point in this room?) vtičnica
2. verb
1) (to aim in a particular direction: He pointed the gun at her.) nameriti

2) (to call attention to something especially by stretching the index finger in its direction: He pointed (his finger) at the door; He pointed to a sign.) kazati s prstom

3) (to fill worn places in (a stone or brick wall etc) with mortar.) zamazati razpoke

•

- pointed
- pointer
- pointless
- pointlessly
- points
- be on the point of
- come to the point
- make a point of
- make one's point
- point out
- point one's toes
* * *
I [pɔint]
noun

konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)

archaic bodalo, meč; technical koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla; hunting cilj, postojanka (psov); plural udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen); grammar pika (tudi full ŋ); printing enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi; mathematics točka ( point of intersection sečišče), decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.; physics stopinja (temperature na lestvici), stopnja; geography rtič; geography stran neba ( cardinal ŋs glavne strani neba); točka, kraj, mesto, cilj, namen ( point of destination namembni kraj; economy point of entry — vstopno pristanišče); trenutek, moment (odločilni, kritični; at the point of death umirajoč); točka dnevnega reda ( to differ on several ŋs ne strinjati se v več točkah); poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel ( there is no point in doing it nima smisla to narediti); poudarek ( to give point to one's words dati poudarek svojim besedam); (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak ŋ njegova močna, šibka točka; it has its ŋs ima svoje dobre strani)

economy točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga; sport točka ( to lose on ŋs izgubiti po točkah, ŋs win zmaga po točkah); šivana čipka; music znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek; military predstraža, izvidnica; British English kretnica; economy to be on points — biti racioniran (blago)

to be off points — biti v svobodni prodaji

economy to put on points — racionirati

at all points — temeljito, popolnoma, v vseh ozirih

at the point of — na robu, blizu

at the point of the pistol — z namerjeno pištolo

at the point of the sword — z grožnjo, nasilno

at this point — v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)

to be on the point of — pravkar nameravati

beside ( —ali off, away from) the point — neprimeren, ne na mestu

to bursting point — (sit) da bi počil

boiling-point — vrelišče

freezing-point — ledišče

melting-point — tališče

to bring to a point — dovršiti, končati

a case in point — ustrezen primer

to carry ( —ali gain) one's point — doseči svoj smoter

to come ( —ali get) to the point — priti k stvari, priti do odločilnega trenutka

to give point to s.th. — poudariti kaj

sport to give points to s.o. — dati komu prednost v igri, figuratively biti močnejši

figuratively nine points — skoraj vse, 90 procentov

possession is nine points of the law — če kaj imaš, imaš vedno prav

to dine on potatoes and points — jesti samo krompir

in point — ustrezen, umesten

in point of — glede na

in point of fact — pravzaprav, resnično

point at issue — sporna točka

a point of interest — zanimiva podrobnost

the point of the jaw — brada

a knotty point — zamotana stvar

to keep to the point — ostati pri stvari

to lack point — ne biti prepričljiv

to make a point of — vztrajati na čem, poudarjati

sport to make ( —ali score) a point — doseči točko; dokazati resničnost trditve

to make s.th. a point of honour — smatrati kaj za častno zadevo

a moot point — dvomljiv dokaz

American point of origin — kraj porekla

not to put too fine a point on it — brez ovinkov povedati, ne prikrivati

to press a point — vztrajati pri čem, pritiskati na kaj

point of no return aeronautics nevarna cona, figuratively od kjer ni vrnitve

to see the point — razumeti poanto

to stand upon points — paziti na vsako malenkost, biti prenatančen

to stick to the point — ostati pri stvari

to stretch ( —ali strain) a point — narediti izjemo, pogledati skozi prste

one's sore point — boleča točka

there is no point in it — nima smisla

to the point — stvarno

up to a point — do neke mere

turning-point — preokret

point of view — stališče, mnenje

that is the point — to je vprašanje, to je poglavitna stvar

parliament point of order — dnevni red
II [pɔint]
1.

transitive verb

ostriti, šiliti (svinčnik itd.); figuratively poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na); mathematics označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti;

2.

intransitive verb

kazati s prstom (at, to); upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša); medicine zoreti (gnoj)

to point one's finger at s.o. — s prstom koga pokazati

to point (up)on — (oči, misli) upreti v, na

to point to — (pozornost) usmeriti k

to point out — pokazati, opozoriti na kaj

to point up technical zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); American podčrtati, poudariti

English-Slovenian dictionary > point
4 sunny

adjective

1) (filled with sunshine: sunny weather.) sončen

2) (cheerful and happy: The child has a sunny nature.) veder

* * *
[sʌni]
adjective ( sunnily adverb)

sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč, figuratively zlat; figuratively veder, vesel, srečen

sunny exposure — sončna lega

a sunny disposition — vedra narava (značaj)

sunny locks — zlati kodri

a sunny room — sončna soba

a sunny smile — veder, vesel nasmeh

the sunny side (of life) — sončna, lepa stran (življenja)

to be on the sunny side of 50 — ne še biti 50 let star

to look on the sunny side of things — videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje

English-Slovenian dictionary > sunny
5 open

['əupən] 1. adjective
1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt

2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt

3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt

4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit

5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit

6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt

7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt
2. verb
1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti

2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti

•

- opener
- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms
* * *
I [óupən]
adjective ( openly adverb)

odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air — na prostem

with open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo

open book — odprta knjiga, figuratively odkrit človek

to be open with — biti s kom odkritosrčen

to be open to — biti za kaj dovzeten

open and above board — odkritosrčen

juridically in open court — v javni razpravi

juridically open and shut case — nezapleten primer

open day — jasen dan

economy politics the open door — politika svobodne trgovine

to force an open door — izrabljati darežljivega človeka

with open ears — pazljivo (poslušati)

with open eyes — zavestno, z odprtimi očmi

figuratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj

with open hands — z odprtimi rokami, darežljivo

to keep a day open — pridržati si prost dan

to keep open house ( —ali door) — biti gostoljuben

to lay open — razodeti, odkriti, pokazati

to lay o.s. open to — izpostavljati se čemu

open ice — led, skozi katerega je še možna plovba

open letter — odprto pismo (v časopisu)

to leave open — pustiti(vprašanje) odprto

to leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo stran

to lie open to — biti izpostavljen

economy open market — svoboden trg

an open mind — bistra glava

with open mouth — z odprtimi usti

military open order — razmaknjena vojaška formacija

open port — odprta luka

open question — odprto vprašanje

open secret — javna tajna

open sesame — lahek dostop

American open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti

open spaces — javni parki (zemljišča)

open season — za lov in ribolov dovoljena sezona

open town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)

open time — čas, dovoljen za lov

to throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komu

juridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka

open water — plovna, nezaledenela voda

open weather — milo vreme

open winter — mila zima
II [óupən]
noun

the open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost

to bring into the open — razkriti

to come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)

in the open — na prostem, na zraku
III [óupən]
1.

transitive verb

odpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);

2.

intransitive verb

odpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)

to open the ball — začeti prepir, biti spredaj

to open bowels — izprazniti čreva

to open the door to — dati možnost za kaj

to open one's eyes — začudeno pogledati

to open the eyes of s.o. — odpreti komu oči

military to open fire — začeti streljati

to open ground — zaorati

to open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustva

to open into (onto) — odpirati se v (na)

not to open lips — ne odpreti ust

to open one's mouth — odpreti usta

to open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu

English-Slovenian dictionary > open
6 sidelong

adjective, adverb (from or to the side; not directly: a sidelong glance; He glanced sidelong.) postrani

* * *
[sáidlɔŋ]
1.

adjective

poševen; figuratively posreden, indirekten, skrit, prikrit;

2.

adverb

poševno, od strani, ob strani

to lay s.th. sidelong — dati kaj ob stran

to look sidelong — postrani gledati

English-Slovenian dictionary > sidelong

См. также в других словарях:

glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naróben — bna o prid. (ọ̑) 1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: primerjati lice in narobno stran; narobna stran tkanine, usnja / volnene tkanine likamo na narobni strani 2. knjiž. obrnjen, obraten: gledati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postráni — in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obráčati — am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer ali usmerjenost: na tej cesti je prepovedano obračati; obračati ladjo; ko so letala priletela do gozda, so (se) začela obračati / pog. avtobus bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tòp — tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríž — a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíčje — a s (ȋ) 1. knjiž. prednja stran glave; obraz: opazovati svoje obličje v ogledalu; bledo, nagubano obličje; pren. hotel je spoznati njegovo duhovno obličje 2. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: obličje pokrajine se je spremenilo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

stran gledati

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

stran gledati

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: